Konzulat Evropske unije srečali 19. in 20. oktobra, da bi razpravljali o ključnih temah o tem, kaj prihodnosti digitalne Evrope. Voditelji Evropske unije so sprejeli vrsto prednostnih nalog, ki jih je treba upoštevati, da bi Evropa postala popolnoma digitalna, konkurenčna in na ljudi osredotočena regija.
Stvari, kot je osredotočanje na e-uprava, strategija digitalnega trgaInfrastrukturna in komunikacijska omrežja, kibernetska varnost, spletni kriminal in davčni sistemi so stebri tega procesa. Poleg tega je bila vključena veliko širša vizija, ki zajema prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, varstvo temeljnih pravic v spletnem okolju in zmanjšanje vrzeli v povezljivosti med regijami in družbenimi skupinami.
Evropski konzulat je poudaril, kako pomembno je vse to izpolniti vrste digitalnega napredka in spremljajoče elemente z jasnim načrtom, usklajenim s strategijami Evropske komisije za tako imenovano digitalno desetletje in z digitalnim kompasom, ki določa konkretne cilje za zmogljivosti, infrastrukturo, podjetja in javne storitve. Poleg tega je določil posebne roke za napredek pri več ključnih ukrepih: sporazum o geografskem blokiranju in dostavi paketov do konca leta 2017; predlogi o prostem pretoku neosebnih podatkov in zakoniku o elektronskih komunikacijah s ciljnim datumom junij 2018; ter splošni vrhunec digitalnega napredka, načrtovan za konec leta 2018. Med sklepi teh srečanj je bil poziv Evropske komisije vsem sozakonodajalcem, naj dosežejo te sporazume, s čimer bi olajšali enotni digitalni trg, na katerem lahko potrošniki dostopajo do vsebin in izdelkov brez neupravičene diskriminacije na podlagi države prebivališča.
kakor tudi prosti pretok neosebnih podatkov in predlogov za njihovo ureditev ter Koda za elektronske komunikacije kot okvir za evropske telekomunikacije. Poleg tega evropski konzulat poudarja pomen povečanja preglednost praks in uporabo digitalnih platform, da spletna podjetja delujejo po jasnih pravilih, spoštujejo konkurenco in zagotavljajo zaščito uporabnikov, mladoletnikov in ranljivih skupin pred zlorabo, škodljivo vsebino ali spletnim ustrahovanjem.
V sodobnem svetu je bistveno zagotoviti, da zakonodaja ne ovira prihodnjega razvoja. tehnološke inovacije niti izkušnje spletnih kupcev. Evropska komisija vztraja, da mora digitalni prehod koristiti vsem, pri čemer mora dati prednost ljudem in odpreti nove priložnosti za podjetja, vendar ne sme pozabiti na tveganja glede varnosti, zasebnosti in dezinformacij, ki se pojavljajo v vse bolj kompleksnem digitalnem okolju.
Zagotoviti razvoj digitalne EvropeKonzulat je poudaril tudi potrebo po vzpostavitvi ugodnih temeljev za pospešitev naložb v digitalna znanja, spodbujanje in pomoč pri digitalni preobrazbi industrij in storitev ter uvedbo pravičnega davčnega sistema, ki bo zagotovil, da vsa podjetja plačujejo svoj pošten delež davkov in da je svetovni trg usklajen s temi plačili. To vizijo dopolnjujejo novi programi Evropske unije, osredotočeni na visokozmogljivo računalništvo, umetno inteligenco, kibernetsko varnost in napredna digitalna znanja, katerih cilj je okrepiti evropsko tehnološko suverenost in zmanjšati odvisnost od zunanjih ponudnikov.
Evropsko digitalno desetletje in vizija za prihodnost
Evropska komisija je predstavila strateško vizijo za izboljšanje Unije digitalno suverena V odprtem in medsebojno povezanem svetu, usklajevanje digitalne transformacije s prehodom na krožno, odporno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Ta vizija je izražena okoli ideje, da mora biti tehnologija vedno v službi ljudi, pri čemer se spoštuje politične in socialne pravice in zagotavljanje, da se iste pravice, ki veljajo zunaj spleta, spoštujejo tudi v spletnem okolju.
Eden najizrazitejših elementov je Digitalni kompasOkvir upravljanja, ki opredeljuje konkretne cilje na štirih ključnih področjih: državljanstvo, infrastruktura, podjetja in javne storitve. S tem okvirom si EU prizadeva zagotoviti, da ima večina odraslih osnovne digitalne veščineda je veliko strokovnjakov za informacijske tehnologije in da je prisotnost žensk v tehnoloških poklicih še posebej okrepljena.
Vzporedno si Evropa prizadeva za uvedbo varne digitalne infrastruktureUčinkovita in trajnostna infrastruktura z visokohitrostno povezljivostjo v vsakem domu, omrežji 5G v naseljenih območjih, razvojem naprednih polprevodnikov, proizvedenih v Evropi, in vzpostavitvijo podnebno nevtralnih podatkovnih vozlišč. Ta infrastrukturna prizadevanja vključujejo ambicijo po superračunalniških in kvantnih računalniških zmogljivostih, ki bodo Evropi omogočile konkurenčnost na področju raziskav, industrije in naprednih storitev.
V poslovni sferi si strategija skupnosti prizadeva, da bi večina podjetij, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, uporabljala storitve računalništva v oblaku, velike podatke in umetna inteligencain doseči ustrezno raven digitalne intenzivnosti. Cilj je tudi podvojiti število evropskih podjetij samorogov in olajšati dostop tehnoloških zagonskih podjetij do financiranja, čezmejnih trgov in stabilnih regulativnih okvirov, ki spodbujajo inovacije, hkrati pa zagotavljajo pošteno konkurenco.
Digitalizacija javne službe To je še en ključni poudarek: Evropska unija si želi, da bi bile bistvene upravne storitve na voljo na spletu, da bi imeli državljani varen dostop do svojih elektronskih zdravstvenih kartotek in da bi se široko sprejele varne rešitve za elektronsko identifikacijo. Vse to se spremlja s sistemom sledenja z letnimi poročili, ki omogočajo oceno napredka in hitro odpravo morebitnih odstopanj.
Tehnologija v službi ljudi in gospodarstva
Evropska komisija je opredelila tri glavna področja za oblikovanje digitalne prihodnosti Evropska vizija: tehnologija v službi ljudi, pravično in konkurenčno digitalno gospodarstvo ter odprta, demokratična in trajnostna družba. Prvi steber vključuje ukrepe za vlaganje v digitalne spretnosti za vse državljane in zaščito pred ... kibernetske grožnje, s čimer se zagotovi, da umetna inteligenca spoštuje temeljne pravice, in pospeši uvajanje ultrahitrih širokopasovnih in superračunalniških zmogljivosti.
Drugi poudarek je na izgradnji pravično digitalno gospodarstvoZ jasnimi predpisi za spletne platforme in storitve prek zakonov o digitalnih storitvah in okvirov za konkurenco, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje, se spodbuja tudi večji dostop do podatkov visoke vrednosti, hkrati pa se spoštuje varstvo osebnih podatkov, tako da lahko podjetja in javne uprave uvajajo inovacije in ustvarjajo nove poslovne modele, ki temeljijo na podatkih, ne da bi se zatekale k zlorabam ali monopolističnim praksam.
Tretja os išče trajnostna digitalna družbaPodnebno nevtralen in spoštljiv do raznolikosti. Med njegovimi prednostnimi nalogami so zmanjšanje ogljičnega odtisa digitalnega sektorja, opolnomočenje državljanov za nadzor nad njihovimi podatki, ustvarjanje evropskih prostorov zdravstvenih podatkov, ki spodbujajo raziskave, in izboljšanje boja proti spletnim dezinformacijam z zanesljivimi vsebinami in pluralnostjo virov informacij.
V tem kontekstu je zaščita otrok in mladostnikov pred kibernetsko ustrahovanje in druga škodljiva spletna vedenja. Evropski akcijski načrt proti kibernetskemu ustrahovanju vključuje uvedbo aplikacije za celotno EU, ki žrtvam omogoča dostop do pomoči, usklajevanje nacionalnih pristopov za boj proti tem vedenjem in spodbujanje varnejših digitalnih praks, ki združujejo izobraževanje, preprečevanje in hitro odzivanje.
Za spodbujanje vseh teh ukrepov so bili ustvarjeni posebni finančni instrumenti, kot je program Digitalna EvropaTa program krepi zmogljivosti na področju visokozmogljivega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti, naprednih digitalnih znanj in spretnosti ter uvajanja interoperabilnih rešitev za javne uprave in podjetja. Usklajen je z drugimi pobudami, kot so Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, Erasmus+, Obzorje Evropa in strukturni skladi, s ciljem čim večjega učinka javnih in zasebnih naložb v digitalno preobrazbo.
Vsota vseh teh strategij, programov in pobud kaže, kako je prihodnost digitalne Evrope zgrajena na kombinaciji trdne infrastrukture, uravnotežene regulacije, varstva pravic, spodbujanja inovacij in trdne zavezanosti digitalnim spretnostim državljanov ter konkurenčnosti podjetij, zlasti na področju e-trgovine in spletnih storitev naslednje generacije.