Moratorij Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je od leta 1998 preprečeval tarife za elektronske prenose, se je iztekel po neuspehu 14. ministrske konference v Yaoundéju v Kamerunu. Po štirih dneh maratonskih pogajanj se članice niso uspele dogovoriti o podaljšanju prepovedi, ki je skoraj tri desetletja služila kot pravni okvir za svetovno digitalno trgovino.
Ta blokada postavlja temelje za potencialno globok premik v mednarodni e-trgovini: od zdaj naprej lahko vsaka država prosto uvede carine na digitalne prenose, storitve pretakanja, programsko opremo in druge čezmejne spletne vsebine . Čeprav se pričakuje, da bo praktična izvedba teh dajatev trajala nekaj časa, že samo dejstvo, da je bila ta zaščita odpravljena, ustvarja vzdušje negotovosti, ki skrbi tako vlade kot podjetja, zlasti v visoko digitaliziranih gospodarstvih, kot je Evropska unija.
Konferenca na robu časa v Yaoundéju
14. ministrska konferenca STO (MC14) je potekala štiri dni v Yaoundéju, glavnem mestu Kameruna , in se je zaključila v zgodnjih jutranjih urah s skupnim sporočilom: pogajanja niso propadla zaradi pomanjkanja predlogov, temveč zaradi pomanjkanja časa. Kamerunski minister za trgovino in predsednik konference Luc Magloire Mbarga Atangana je delegatom priznal, da »nam je zmanjkalo časa« za dokončanje sporazumov o delovnem programu za e-trgovino in o nadaljevanju obstoječih moratorijev.
Moratorij, o katerem so prvič dogovorili leta 1998, se je podaljševal iz konference v konferenco, običajno za dvoletna obdobja . Tokrat pa je bilo nasprotje med stališči nekaterih ključnih akterjev pregloboko, da bi ga rešili v zadnjem trenutku, kljub poskusom pogajalcev, da bi čez noč z nedelje na ponedeljek sklenili kompromise.
Generalna direktorica STO Ngozi Okonjo-Iweala je priznala, da so bili "zelo blizu" dosegi svežnja sporazumov , ki so poleg digitalnega moratorija vključevali tudi besedila o institucionalni reformi, subvencijah za ribištvo in določbe v zvezi s sporazumom TRIPS (intelektualna lastnina). Kljub temu je priznala, da je čas proti njim, in pozvala, naj se preostalo delo preseli na sedež organizacije v Ženevi.
Okonjo-Iweala je opozorila, da to ne bo prvič, da je bil moratorij začasno prekinjen: enkrat je že potekel, po konferenci v Seattlu leta 1999 , in je bil ponovno uveden dve leti pozneje v Dohi. Kljub temu je priznala, da so trenutne razmere bolj napete in da se trgi veliko bolj občutljivo odzivajo na vsak znak regulativne razdrobljenosti v digitalnem okolju.
Združene države Amerike, Brazilija, Indija in Turčija: jedro blokade
Glavna točka spora se je vrtela okoli trajanja in narave podaljšanja . Združene države so se zavzemale za trajno uvedbo moratorija ali vsaj za odobritev zelo dolgega podaljšanja, ki bi ponudilo dolgoročno stabilnost. Washington je podaljšanje predstavil kot »najlažji in najbolj očiten ukrep« konference, nekakšen zrel sadež, ki ga je treba preprosto utrgati, da bi pokazali, da STO ostaja relevantna v digitalnem gospodarstvu.
Brazilija se je uprla vsaki rešitvi, ki bi preveč spominjala na nedoločen zamrznitev. Brazilija se je zavzemala za omejena podaljšanja – približno dve leti – v skladu s prakso, ki se uporablja od leta 1998, ali za štiriletne formule s klavzulami o pregledu na polovici obdobja. Brazilska ideja je bila ohraniti fiskalni in regulativni manevrski prostor glede na hitrost razvoja digitalne trgovine.
V zadnjih urah vrha je krožilo več kompromisnih predlogov. Diplomati, prisotni v Yaoundéju, so omenili osnutek, ki je predlagal štiriletno podaljšanje z dodatnim letom prehoda do leta 2031. Kasneje so razpravljali o drugi štiriletni formuli z vmesnim pregledom, vendar ni dobila potrebne podpore. Ameriška delegacija je celo trdila, da je Brazilija, ki jo podpira Turčija, nasprotovala "skoraj konsenznemu dokumentu", ki ga je podprla večina od 166 članic.
K tej enačbi je bila dodana še vloga Indije in drugih držav v razvoju , ki so bile neradi podaljšale prepoved za nedoločen čas. New Delhi že leta trdi, da ohranitev moratorija omejuje sposobnost držav za pobiranje davčnih prihodkov od čezmejnih digitalnih transakcij , sredstev, ki bi jih lahko namenili naložbam v infrastrukturo, povezljivost in javne storitve. Ta argument je odmeval pri več članicah globalnega juga, ki digitalne tarife vidijo kot še en vzvod za krepitev svoje davčne osnove.
Turčija je s svoje strani v zadnjem trenutku predstavila zahteve, ki so jih druge članice, vključno z Združenimi državami in več evropskimi partnericami, v preostalem kratkem času ocenile kot nesprejemljive. Vse to je še dodatno zapletlo že tako zapletena pogajanja v sistemu, kjer lahko ena sama članica na katero koli odločitev vloži veto.
Kaj je zajemal moratorij in kaj se lahko zgodi zdaj?
Moratorij STO se nanaša na prepoved uvedbe carin na »elektronske prenose «. Ta kategorija vključuje blago in storitve, ki se proizvajajo, distribuirajo ali tržijo digitalno: e-knjige, glasba, filmi, videoigre, programska oprema za prenos, podatkovne storitve, spletno oglaševanje, učenje na daljavo, digitalne finančne storitve in na splošno širok nabor vsebin in storitev v oblaku.
Od odobritve leta 1998, ko se je digitalna trgovina šele porajala, se moratorij samodejno podaljšuje na vsaki ministrski konferenci. V teh letih se je pomen sektorja eksponentno povečal do te mere, da danes digitalna trgovina predstavlja že več kot polovico svetovnega izvoza storitev . Z drugimi besedami, gospodarski vpliv sedanje odločitve je veliko večji kot pred dvema desetletjema.
Z uradnim iztekom moratorija lahko države teoretično začnejo uporabljati carine za prenose in pretakanje iz tujine. Vendar pa tako vodstvo STO kot več diplomatov opozarja, da uvedba posebnih sistemov pobiranja davkov za te transakcije ni nekaj, kar bi se dalo storiti čez noč. Zahteva pravne reforme, tehnične prilagoditve na carini in usklajevanje med davčnimi organi in digitalnimi regulatorji.
V praksi to pomeni, da se na večini trgov v kratkem roku ne pričakujejo takojšnje spremembe, vključno z Evropsko unijo in Španijo, kjer se preučuje prihodnja rast e-trgovine , regulacija digitalne trgovine pa je strukturirana predvsem z DDV, predpisi o digitalnih storitvah in okviri za podatke, ne pa s tradicionalnimi tarifami. Kljub temu bodo evropske vlade še naprej pozorno spremljale razpravo, tako da bi zaščitile svoje platforme kot preprečile razdrobljenost trga, ki bi povečala stroške dostopa do bistvenih storitev za podjetja in potrošnike.
Okonjo-Iweala sama je poskušala zmanjšati pomen alarma s spominjanjem na prejšnji začasni iztek v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar pa trenutni kontekst – s trgovinskimi napetostmi, geopolitičnimi konflikti in veliko večjo odvisnostjo od digitalnih storitev – pomeni, da bo imel vsak korak k novim oviram za spletno trgovino neposrednejše posledice za zaupanje vlagateljev in načrtovanje velikih tehnoloških korporacij.
Podjetja in mednarodne organizacije so zelo zaskrbljene.
Izid v Yaoundéju je sprožil zaskrbljene odzive v poslovnem svetu in med več vladami. Za generalnega sekretarja Mednarodne trgovinske zbornice (ICC), Johna Dentona, je nezmožnost članic STO, da bi v času visokih gospodarskih napetosti dosegle konkreten politični dogovor o moratoriju, "še posebej zaskrbljujoča". Po njegovem mnenju rezultat namesto jasne podlage za naložbe in načrtovanje spodbuja negotovost glede izzivov vstopa v e-trgovino "v najslabšem možnem času".
Iz Združenega kraljestva je minister za gospodarstvo in trgovino Peter Kyle izid označil za »velik korak nazaj za svetovno trgovino« in ponovil, da je ohranjanje odprtega okolja za digitalne storitve ključnega pomena za konkurenčnost evropskih in britanskih podjetij. Predstavniki Evropske unije so se strinjali s temi občutki in podaljšanje moratorija videli kot neposreden dokaz sposobnosti STO, da se prilagodi gospodarstvu 21. stoletja.
Tudi velika tehnološka podjetja so se oglasila. John Bescec, vodja carinskih in trgovinskih zadev pri Microsoftu, je pojasnil, da so podjetja pričakovala večjo gotovost in predvidljivost glede okvira digitalne trgovine, a so namesto tega naletela na ravno nasprotno. Obstaja strah, da bi lahko nekatere države, če se bodo razmere nadaljevale, začele raziskovati selektivne tarife za določene storitve ali vsebine, kar bi otežilo upravljanje čezmejnih transakcij.
Združene države Amerike, kjer domuje veliko podjetij, kot so Amazon, Apple, Google in Microsoft, menijo, da je brezcarinsko okolje za digitalno trgovino bistveno za ohranjanje konkurenčnosti. Zato je njihova delegacija, ki jo je vodil trgovinski predstavnik Jamieson Greer, vztrajala pri potrebi po trajnem podaljšanju in v Yaoundéju opozorila na morebitne politične posledice, če ne bo dosežen trden dogovor.
Nasprotno pa več držav v razvoju trdi, da jih je nedoločen čas podaljšanja moratorija prikrajšal za potencialni vir davčnih prihodkov . Vztrajajo, da bi jim v kontekstu hitre digitalizacije obdavčitev nekaterih mednarodnih storitev ali prenosov lahko pomagala financirati infrastrukturo, digitalno izobraževanje in programe vključevanja tehnologije, ne da bi nujno zaprla svoje trge.
Vpliv na Evropo in Španijo: tveganja in manevrski prostor
Čeprav razprave potekajo v globalnem okviru STO, ima izid neposredne posledice za Evropo in posledično za Španijo , zlasti v razpravi o potencialu Španije v Evropi . EU je eden vodilnih svetovnih trgov za pošiljanje in prejemanje digitalnih storitev, njena podjetja – od velikih platform do malih in srednje velikih podjetij, ki izvažajo programske rešitve, kulturne vsebine ali spletne profesionalne storitve – pa so za delovanje odvisna od predvidljivega okolja.
Sprva iztek moratorija Evropske unije ne zavezuje k spremembi svoje politike. Unija se lahko odloči, da bo ohranila svojo prakso neuveljavljanja carin za elektronske prenose in še naprej regulirala sektor predvsem z notranjimi pravili, kot so uredba o digitalnih storitvah (DSA), uredba o digitalnih trgih (DMA) ali smernice o digitalni obdavčitvi in varstvu podatkov.
Tveganje za evropska podjetja nastane, če drugi trgovinski partnerji začnejo preizkušati tarife za digitalne storitve iz EU . V tem primeru bi se avdiovizualne vsebine, videoigre, poslovna programska oprema in spletno usposabljanje lahko soočili z dodatnimi stroški ali zahtevami na ključnih trgih v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. To bi vplivalo tako na velika podjetja kot na zagonska podjetja, ki svoje storitve v celoti tržijo na spletu.
Za evropske potrošnike pa bo takojšnji učinek morda manj opazen, če EU ne bo sprejela novih tarif. Lahko bi se občutil v povečanih stroških nekaterih uvoženih digitalnih storitev, če se tretje države odločijo, da bodo morebitne dajatve prenesle na svoje končne cene, ali če nekatere platforme prilagodijo svojo ponudbo kot odgovor na bolj razdrobljen trg, kar je zaskrbljujoče tudi za evropske potrošnike.
V tem kontekstu se pričakuje, da bo Evropska unija igrala aktivno vlogo v pogovorih, ki se bodo nadaljevali v Ženevi. Bruselj se že dolgo zavzema za reformo STO in sprejetje sodobnih pravil o e-trgovini, hkrati pa poudarja, da je ohranjanje brezcarinskega okvira ključnega pomena za globalno konkurenčnost digitalnih podjetij in stabilnost vrednostnih verig, ki temeljijo na podatkih.
Reforma STO in naslednji koraki v Ženevi
Poleg moratorija je imel CM14 na mizi sklop besedil, katerih cilj je bil vzpostaviti načrt za reformo STO . Eno ključnih vprašanj je bil prav pregled načela soglasja kot edinega sredstva odločanja, sistema, za katerega številne članice – vključno z več razvitimi gospodarstvi – menijo, da je dejansko ohromil sposobnost organizacije, da posodablja svoja pravila.
V Yaoundéju ni bil dosežen dogovor o dokumentu, ki bi orisal ključne elemente te reforme, niti ni bilo mogoče formalno vključiti večstranskega sporazuma o spodbujanju naložb za razvoj , ki ga podpira 129 držav, ki predstavljajo 70 % svetovne trgovine, v pravni okvir STO. Indijsko nasprotovanje vključitvi tega besedila v pravila organizacije je ponovno poudarilo napetosti med tistimi, ki zagovarjajo fleksibilne večstranske sporazume, in tistimi, ki se bojijo, da ti spodkopavajo temeljna načela večstranskega sistema.
Medtem se je skupina 66 članic odločila, da bo samostojno nadaljevala in med seboj uvedla prvi globalni okvir pravil o digitalni trgovini , s čimer se bo izognila splošnemu zastoju. Za nekatere analitike to jasno sporočilo državam, ki so zastale agendo e-trgovine: če se prepreči soglasje, bodo tiste, ki so pripravljene na liberalizacijo, nadaljevale v manjšem obsegu.
Glede na te razmere je generalni direktor STO predlagal prenos vseh besedil iz Yaoundéja v Ženevo kot delovno podlago za poskus doseganja dogovorov na naslednjem zasedanju Generalnega sveta, ki je predvideno v prihodnjih mesecih. Cilj je preprečiti, da bi bila pogajalska prizadevanja, vložena v Kamerun, zaman, in izkoristiti že pripravljene osnutke za dosego dogovora z več časa in manj pritiska zaradi časovnega načrta.
Kar zadeva moratorij, STO sama in velik del zasebnega sektorja pričakujeta, da ga bodo delegacije v Ženevi ponovno uvedle, vsaj za omejeno obdobje. Politični in poslovni pritisk je močan: številne države menijo, da je po besedah Johna Dentona v že tako krhkem gospodarskem okolju težko upravičiti, da eden redkih jasnih gonilnih sil svetovne rasti – digitalnih storitev – ostane nezaščiten pred grožnjo novih tarifnih ovir.
Čeprav izid v Yaoundéju predstavlja resen poziv k prebujanju večstranskega trgovinskega sistema, ponuja tudi možnost, da vidimo, v kolikšni meri so članice STO pripravljene prilagoditi svoja pravila realnosti e-trgovine, ne da bi pri tem izključile države v razvoju. Odločitve, sprejete v Ženevi v prihodnjih mesecih, bodo v veliki meri določile stabilnost pravnega okvira, ki je podlaga za svetovno digitalno trgovino, v katero Evropa, Španija in preostali svet vse bolj vlagajo svojo gospodarsko dejavnost.
